Z bratom sva si zelo različna. Jaz živim izven mesta in mi je največje veselje delo v naravi, moj brat pa je poslovnež. Nikoli ga ni zanimala zemlja niti malo. Sama se dobro zavedam, kako zdrava je domača zelenjava, zato vedno poskrbim, da kakšne zeleni zabojček moje domače zelenjave dobi tudi moj brat.
Ne vidiva se pogosto, ker ima vsak svoj tempo življenja, ki sta si popolnoma različna, pokličeva pa se vsak dan. Prvič, ko sem nesla zeleni zabojček mojemu bratu, sem ga pustila pred vhodom, ker ga ni bilo doma. Ko je prišel domov in videl, kaj sem mu pustila, se je zahvalil in mi bil hvaležen. Njegovo življenje je takšno, da se zjutraj odpravi od doma in se vrne zvečer, on živi za to, da bo uspel in da bo enkrat imel ogromno denarja, zato enostavno ne vem, koliko mu pomeni zeleni zabojček, ker enostavno nima časa kuhati.
Jaz pa sem človek narave, pri nas doma pa imamo njivo in velik vrt, kar nekaj živali in vse to delam sama. Nikoli si nisem predstavljala, da bi bila v poslovnem svetu, je zame preveč zahrbten in nepošten in jaz se ne bi znašal v njem. Meni nasmeh na obraz pričara zeleni zabojček različne ekološke zelenjave, ki se jo sama pridelala. Najbolj smešno je, da se z bratom nimava niti skupnega jezika, ker tako različno živiva in vem, da bodo te razlike z leti vedno večje. No, zeleni zabojček naju druži, kajti če jaz ne bi nosila zeleni zabojček k njemu domov, bi se po moje videla in slišala še bolj poredko. Nekateri bratje in sestre in zelo povezani, tega med nama ne bo nikoli, včasih sem žalostna, a skušam biti realna, ko jaz njega poslušam o poslih, on mene o ekološki zelenjavi. Ne pozabim pa nikoli na zeleni zabojček, ki vedno pripada mojemu bratu.