Če bi danes imela še eno možnost, da se odločim, ta vzmetnica in postelja ne bi šla tja, kamor sem jo dala. Namreč, ko smo se selili, smo imeli kar nekaj stvari preveč in tako sem se odločila, da bom posteljo in vzmetnico od sina podarila eni mamici, ki to potrebuje.
Ker sta postelja in vzmetnica bile res dobre, kvalitetne, mi ni bilo vseeno, da jih bom dala stran, a vedela sem, da otrok ne bom več imela, ker sem imela splav, zato sem se odločila, da bom posteljo in vzmetnico ne samo prodala, ampak podarila. Moja mama je našla eno punco, za katero je rekla, da z partnerjem nimata denarja in da bi jim postelja in vzmetnica še kako prav prišla. Nisem se spraševala, enostavno sem verjela mami in rekla, da si lahko pridejo po stvari, čeprav sem bila kar navezana na to otroško posteljo, saj sem jo dolgo izbirala in ni bila poceni.
V glavnem, postelja in vzmetnica so se naložile in jaz sem jim zaželela vse lepo. Po enem letu pa sem jih srečala in vprašala, kako se je odnesla postelja in če jim je bila vzmetnica dobra? Na kar pa sem doživela hladen tuš, ker je punca rekla, da postelje sploh niso nič velikega uporabljali in da so jo kar hitro dali naprej. To pa me je prizadelo, to pa zato, ker sem si res želela, da postelja pride v prave roke in sedaj sem spoznala, da ni bilo tako. Prav čutila sem, da je vzmetnica bila prodana skupaj z posteljo in tako je ona dobila denar, jaz pa sem ji takrat vse podarila.
Sedaj še kako premislim, komu kaj dajem, rada podarim stvari, a le ljudem, za katere vem, da bodo hvaležni. Moja vzmetnica in postelja, katere sem podarila, pa so šle v druge roke in to za denar, kar ne bom pozabila.