Že lani sem si rekla da bi morala začeti malo več brati knjige. Včasih, ko sem še hodila v šolo sem zelo rada brala. Najraje sem brala raznorazne zbirke raznih romanov. Nato mi je postala šolska knjižnica zelo daleč in sem na knjige zlahka pozabila.
Zato sem spet počasi začela brati. Spomnim se, da se v tistih šolskih letih sama naredila zelo posebno kazalo. Zares sem si vzela čas zanj. Bilo je pa takšno da si ga zataknil na vogal strani. In porisano z čipkastim vzorcem, s črnim pisalom in prebarvan z barvnimi akvareli. Seveda je minilo že toliko časa, da res ne vem kam sem ga dala. Sem že dosti tudi razmišljala da bi si naredila novega. Ampak nekako nisem imela toliko časa. No če sem dovolj iskrena, nisem si ga vzela, saj se mi je zdelo to tako zelo nepomembno.
Tako sem za knjižno kazalo uporabila razne listke, vizitko, letak,… karkoli sem imela takrat pri roki. En večer, ko sem segla po knjigi, ki mi je bila zelo všeč, se mi je pa tako zaman zdelo, ker sem imela označeno, kje sem ostala z računom iz papirnice. Res me je spravilo v slabo voljo, saj sem se spomnila, da sem tam nekaj kupila kar mi ni bilo ravno všeč. Tako sem si za naslednji dan obljubila da si bom kot v starih časih zares vzela vsaj pet minut časa in si na hitro naredila malo bolj spodobno kazalo, ki mi ne bo spravljalo v slabo voljo. Tako sem se držala obljube, in se odločila, da bom iz tanjših vrvic spletka kitko. Na vsako stran sem pa dala leseno perlico, ki se uporablja za zapestnice, da ta kitka nebi tako hitro ušla iz knjige. Tako se vrvica zatakne med stranmi, če bi jo ponesreči prehitro povlekli skozi, preden bi odprli pravo stran knjige.
Takšno kazalo sem naredila kar med gledanjem najljubše serije, in naredila sem kar dva takšna kazala, saj sem enega podarila naprej.