Ko sem iskala službo sem bila pripravljena odvzeti karkoli. Hotela sem nabrati dovolj denarja, da si lahko plačujem stanovanje in hkrati faks, ki je bil seveda plačljiv. Nisem vedela, kako mi bo vse to skupaj uspelo, a na vsak način sem hotela biti samostojna in nisem želela nobene pomoči od staršev. Staršem sem hotela na nek način dokazati, da zmorem in ravno zato je bila prva stvar, ki sem jo potrebovala službo.
Na študentskem servisu sem našla klicni center. Res je, da tega še nikoli nisem preizkusila, a vedela sem, da sem zelo zgovorno bitje in da mi bi to lahko celo šlo. Kontaktirala sem podjetje, ki išče ljudi za klicni center in takoj so se odločili, da me bodo vzeli oziroma, da se bomo malo pogovorili. Ko sem prišla tja, sem jim povedala, da sem zelo delavna oseba in predvsem natančna oseba in da sem jim pripravljena pomagati pri prodaji. Predstavili so mi izdelke, ki jih prodajajo, in naenkrat sem dobila res zelo veliko informacij, ki sem si jih morala zapomniti, če sem želela delati v klicnem centru. Klicni center je namreč namenjen za stranke, ki imajo zelo veliko vprašanj, ki so malo bolj specifična. Ravno zato sem jaz morala vedeti čisto vse o tistem izdelku, zato, da sem bila pripravljena na čisto vsako vprašanje, ki bi ga dobila.
Na začetku sem imela še nekaj zapiskov pred sabo in definitivno me je bilo strah tistega prvega klica, ki sem ga dobila. Prvi klic je bil definitivno zelo strašen, a sem ga opravila zelo dobro. Stranka je namreč na koncu zadevo kupila in jaz sem bila zelo ponosna samo nase. Klicni center je potem postal za mene zelo enostavno služba, saj sem tudi sama vedela, da bom zmogla. Res sem zelo rada delala tam in definitivno bi se še kdaj tja tudi vrnila.