Skoraj vsak dan lahko naletimo na kakšen problem, kjer bi morali kaj izračunati, pa ne znamo na pamet. Tukaj nam lahko kalkulator pride še kako prav. S kalkulatorjem lahko zračunamo ogromno različnih problemov, ne le probleme seštevanja, odštevanja, množenja in pa deljenja, kateri nam pridejo prvo na misel.
Kalkulatorji pa pridejo najbolj prav šolarjem in pa študentom. Pri predmetih, kot so matematika, kemija in fizika, nam lahko kalkulatorji prihranijo ogromno dela, saj ko vanj vnesemo podatke, bo to izračunal v nekaj milisekundah, mi pa bi za to lahko porabili več minut.
Kalkulatorji pa so skozi leta že zelo napredovali. Nekaj let nazaj so bili kalkulatorji zmožni zgolj seštevanja in odštevanja. Poleg tega so lahko tudi množili in delili, saj je to na nek način seštevanje in odštevanje. Še kakšnih 100 let nazaj, pa kalkulatorjev ni bilo. To pomeni, da so morali ljudje razne procese računanja izvesti na pamet. Samo pomislimo, koliko dela so lahko določeni računi, ki jih vpišemo v kalkulator, še posebej razne logaritemske ali pa eksponentne funkcije s faktorji, kot so število pi ali pa Eulerjevo število.
Ti postopki pa so tako vzeli absolutno preveliko časa in zato se je tudi pojavila želja po digitaliziranju teh problemov. To, da pa so izumili kalkulator pa ni bilo kar tako, saj je bilo vse možne probleme, ki jih vnesemo v sam kalkulator sprogramirati. Ti programi pa so vsebovali postopke, katere so uporabljali ljudje, preden smo imeli kalkulatorje. V večini primerov računanja s kalkulatorjem gre torej za približke, katere kalkulator z raznimi logaritmi pridobiva, da se do določenega števila decimalk približa pravilnemu odgovoru.
Kalkulator je torej zelo pomembno sredstvo za matematike, fizike in tudi kemike. Lahko smo hvaležni, za takšen revolucionaren izum, ki nam je olajšal računanje mnogih algoritmov in podobno. Prav tako lahko s kalkulatorjem prihranimo ogromno časa pri svojem delu.