Skoraj nihče ne pričakuje, ko se njegov otrok rodi, da bodo leta tako hitro letela in da bo kar naenkrat že delal izpit za avto in postal neodvisen, takrat pa vas skoraj ne bo več potreboval.
Pri nas imamo edinca, potem veste, da se vse vrti okoli njega. Večkrat me kdo opozori, da so edinci razvajeni, vendar mene to ni nikoli zmotilo. Vedno sem bila ponosna mama edincu in to jemala kot dobro, ker sem mu lahko vedno prisluhnila, bila ob njemu, ko je potreboval pomoč in mu pomagala, ko sem sama opazila, da me potrebuje, ko mi sam tega ni zaupal, ker sem lahko, ker če imaš edinca lahko vidiš več. No, pa smo prišli v ta leta, ko je bil pomemben izpit za avto in tudi moj sin si ga je neizmerno želel.
Danes se vsi zavedamo, da če otroku nudimo izpit za avto, to pomeni, da mu bomo kupili tudi avto. To je bilo leto, kjer sva z možem vedela, da bo sin zaživel po svoje in to sva mu tudi želela, le težko nama je bilo pri srcu, da otrok tako hitro raste in da naju skoraj ne bo več potreboval, ko bo naredil izpit za avto. Vendar življenje gre naprej in otroci odrastejo. Tudi naš sin je odrasel, naredil vozniški izpit in počasi koraka v svet.
Midva sva srečna starša, ker se zavedava, da sva mu in mu še bova stala ob strani, kadar koli naju bo potreboval, tako da sva mu, ko je naredil izpit za avto oba čestitala in pripravila presenečenje, na koncu večera pa je dobil še ključe od avta. Tako sva ponosna nanj in mu zaželela srečno vožnjo v svet in naj ga izpit za avto in nov avto varno popelje kamorkoli si želi. Doma pa ga vedno čakajo odprta vrata.